Znamenita pokopališča Goriške - celodnevna ekskurzija
Pokopališča so eden najboljših pokazateljev zgodovinske zapuščine prostora. Na Goriškem, pokrajini na prehodu med državami, jeziki in političnimi sistemi, pripovedujejo zgodbo o svetu Habsburžanov in francoskega kralja v izgnanstvu, prvi svetovni vojni, fašizmu, odporu, povojni razmejitvi, nastanku Nove Gorice ter skupnostih, ki so nekoč oblikovale multietnično Gorico.
Celodnevna tura povezuje različne vrste pokopališč in spominskih krajev, ki skupaj predstavljajo zgodbo Goriške pokrajine Skozi njih spremljamo razpad imperija, dve svetovni vojni, fašizem, odpor, nastanek nove meje in novega mesta ter različne načine oblikovanja zgodovinskega spomina. Ne gre zgolj za zgodbo o smrti, temveč predvsem za vprašanje, kako različne države, režimi in skupnosti izbirajo koga in kako se spominjajo.
Kostanjevica: grobnica Bourbonov
Dan začnemo nad Novo Gorico, v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. V njegovi kripti je pokopan Karel X. (1757–1836), zadnji francoski kralj iz dinastije Bourbonov, skupaj s člani svoje družine. Grobnica je imenovana tudi »mali Saint-Denis«, Grobnica je znana tudi kot »mali Saint-Denis«, saj je Karel X. edini francoski kralj, pokopan zunaj Francije in sploh edini kralj, ki je pokopan v današnji Sloveniji.
Skozi zgodbo francoske kraljeve družine v izgnanstvu spoznamo Gorico kot del habsburškega in širšega srednjeevropskega sveta – mesto, ki je zaradi podnebja, aristokracije in meščanske kulture slovelo kot »avstrijska Nica«. To je svet, ki ga bo prva svetovna vojna temeljito preoblikovala.
Na Kostanjevici je organizirano enourno vodenje lokalne vodnice.
Vojaška kostnica na Oslavju
Nad Gorico stoji monumentalna kostnica z ostanki skoraj 60.000 vojakov prve svetovne vojne. Toda Oslavje ni samo spomenik padlim.
Kostnica je bila odprta leta 1938, v času fašistične Italije. Zato skozi njeno arhitekturo in zgodovino spoznamo tudi način, kako je fašistični režim spomin na prvo svetovno vojno preoblikoval v monumentalno pripoved o italijanski žrtvi, zmagi in nacionalnem ozemlju.
Tu se zgodba habsburške Gorice prelomi v prvo svetovno vojno, razpad Avstro-Ogrske, priključitev Goriške Italiji in obdobje fašizma. Vojna postane tudi orodje politične propagande.
Spominski park IX. korpusa na Trnovem
Iz Oslavja se povzpnemo na Trnovsko planoto, eno ključnih območij partizanskega delovanja na Goriškem med drugo svetovno vojno. Fašistično nasilje in sistematično poitalijančevanje slovenskega prebivalstva sta rodila močan odpor. Konec leta 1943 se je na severnem Primorskem oblikoval IX. korpus, osrednja partizanska vojaška formacija na tem območju, ki je ob koncu vojne sodelovala tudi v operacijah proti Gorici in Trstu.
Na Kobilniku pri Trnovem je grobnica 256 padlih borcev IX. korpusa, ki jo je zasnoval Edvard Ravnikar in je bila odkrita leta 1958. Če Oslavje pokaže fašistično monumentalizacijo spomina na prvo svetovno vojno, Trnovo pokaže, kako je socialistična Jugoslavija oblikovala spomin na partizanski boj in zmago nad fašizmom.
Nekdanje goriško pokopališče in nastanek Nove Gorice
Po Trnovski planoti se spustimo v Novo Gorico in v naslednje veliko poglavje zgodovine Goriške.
Na območju današnjega mestnega središča je bilo leta 1880 odprto mestno pokopališče Gorice, na katerem naj bi bilo pokopanih okoli 28.000 ljudi. Zaradi soške fronte so ga leta 1916 zaprli, po prvi svetovni vojni pa je Gorica dobila novo pokopališče na drugi lokaciji.
Po spletu okoliščin je bilo prav to območje po povojni razmejitvi leta 1947 izbrano za gradnjo novega mesta. Na njegovo preteklost danes spominjajo trije ohranjeni nagrobniki.
Med nadaljevanjem poti skozi Rožno Dolino in Gorico si ogledamo judovsko pokopališče, danes največje judovsko pokopališče v Sloveniji, ki priča o nekoč veliki in pomembni judovski skupnosti v Gorici, ter današnje goriško mestno pokopališče, kamor je bilo po prvi svetovni vojni preseljeno staro pokopališče z območja današnje Nove Gorice.
Mirensko pokopališče
Turo zaključimo v Mirnu, kjer postane črtanje državnih meja nenavadno konkretna.
Po povojni razmejitvi je meja med Jugoslavijo in Italijo potekala naravnost čez pokopališče in grobove. Svojci zato niso mogli vedno prosto dostopati do grobov svojih bližnjih. Šele leta 1976 so z Osimskimi sporazumi dokončno uredili mejo med državami in s tem mejo premaknili na rob pokopališča.
Po dnevu zgodb o imperiju, svetovnih vojnah, fašizmu, odporu, novih državah in nastanku novega mesta se tu velika politika skrči na nekaj metrov zemlje.
Meja ne razdeli samo ozemlja. Poseže lahko v vsakdanje življenje, družine, spomin – in celo v odnos ljudi do njihovih mrtvih.
Prav zato je Miren naravni zaključek poti skozi znamenita pokopališča Goriške.
Dodatne opcije za daljši oziroma intenzivnejši program
Daljša oziroma intenzivnejša različica ture se lahko glede na interese, mobilnost skupine in razpoložljiv čas dopolni z obiskom dodatnih pokopališč
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Solkanu
Manjše vojaško pokopališče ob Soči, kjer so pokopani predvsem vojaki avstro-ogrske vojske, med njimi številni Madžari, pozneje pa so sem prenesli tudi posmrtne ostanke vojakov drugih narodnosti.
Fojba / brezno Zalesnika
Brezno Zalesnika je povezano s povojnimi izvensodnimi poboji in predstavlja vsebinsko zelo močan dodatek k obisku Spominskega parka IX. korpusa na Trnovem. Če Trnovo govori o antifašističnem odporu, partizanskem boju in zmagi nad fašizmom, Zalesnika odpre tudi vprašanje nasilja po prevzemu oblasti in povojnih obračunov. Obisk zahteva nekaj hoje po gozdu.
Novogoriško pokopališče v Stari Gori
Nova Gorica je svoje mestno pokopališče dobila šele leta 1977, in sicer 5 kilometrov iz mestnega središča. Zasnovano je po vzoru severnoevropskih pokopališč, kot zelen, parkovno oblikovan prostor z nizkimi in sprva bolj poenotenimi nagrobniki, zelo drugačno od tradicionalnih pokopališč na širšem območju.
Program in praktične informacije
Turo vodi Blaž P. Kosovel, raziskovalec, urednik, in avtor knjižnega vodnika Nova Gorica – novo mesto na meji ter digitalnega arhiva Nove Gorice, ki si ga ravnokar ogledujete.
Trajanje: celodnevni izlet
Hoja: večinoma po ravnini
Program: prilagodljiv glede na preference in interese skupine
Cena vodenja in organizacije izleta: od 350 € dalje, glede na velikost skupine in posebne preference.
Doplačila: Prevoz in kosilo.
Več o vodniku in avtorju izleta
Kontakt:
telefon: 041 521 268