Preko Trnovske planote na Goriško - celodnevna ekskurzija

Večina ljudi se iz Ljubljane proti Novi Gorici zapelje po avtocesti. Mi bomo šli drugam – tja, kjer se rojeva burja,v eno najmanj poseljenih območij Slovenije.

Gremo na pot mimo rimskih utrdb, ledenih jam in neverjetnih razgledov ter odkrivamo nenavadne zgodbe Trnovske planote – od nekdanjih steklarjev in trgovine z ledom do življenja na planoti in ljudskega odpora proti okupatorjem.

Pot nas bo vodila po skrajnem severozahodnem robu Dinaridov, enega najmanj poznanih velikih evropskih gorstev, ki se od tod nadaljuje preko zahodnega Balkana vse do Albanije. Veliko bolj kot celotno gorstvo je postal znan njegov manjši del – Kras, ki je dal ime kraškim pojavom po vsem svetu.

Trnovska planota je obenem velika naravna in podnebna pregrada. Čez njen rob se hladen celinski zrak preliva proti toplejši Vipavski dolini in se po pobočjih navzdol požene kot burja.

Program prilagodimo skupini, vremenu, letnemu času in telesni pripravljenosti, osnovna pot pa nas vedno vodi preko Hrušice in Trnovske planote proti Goriški.

 

Od rimskih utrdb do roba Trnovske planote

Prvi postanek je Hrušica, kjer je ob nekdanji rimski cesti med Emono in Oglejem stala utrdba Ad Pirum. Rimljani so jo v drugi polovici 3. stoletja zgradili kot eno ključnih točk obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum, s katerim so varovali prehode proti osrčju imperija.

Pot nadaljujemo skozi Col, katerega ime še danes spominja na nekdanjo mejo med Kranjsko in Goriško. Izhaja iz nemške besede Zoll – mitnina oziroma carinska dajatev.

Od tod se povzpnemo do Sinjega vrha, od koder se odpira eden najlepših razgledov na Vipavsko dolino in širšo Goriško, vse do morja. Obisk lahko po dogovoru povežemo tudi s pokušino butičnih sirov Golden Ring Cheese, ki zorijo globoko pod zemljo v nekdanjih vojaških rovih

 

Kraški svet: Otliško okno in Paradana

Na Trnovski planoti lahko glede na skupino in razmere izberemo enega od dveh glavnih naravnih postankov, pri daljšem programu pa vključimo oba.

Otliško okno je naravno kamnito okno visoko nad Ajdovščino. Do njega vodi lažji 20-minutni sprehod. Z roba planote se odpre pogled čez Vipavsko dolino proti Goriški in Furlanski nižini. Dolžina cele poti je približno eno uro.

Druga možnost je Velika ledena jama v Paradani, eden najzanimivejših primerov temperaturne inverzije. Ko se spuščamo proti vhodu v jamo, temperatura pada, z njo pa se spreminja tudi rastje. Iz jame so nekoč pridobivali naravni led, ki so ga vozili v Trst in uporabljali za hlajenje hrane na dolgih poteh po Sredozemlju, tudi proti Egiptu. Dolžina poti je okoli 45 minut skupaj. Pozor: pri sestopanju je nevarnost zdrsa.

 

Lokve – življenje sredi Trnovskega gozda

Sredi Trnovskega gozda ležijo Lokve, vas na 956 metrih nadmorske višine. Od šestdesetih let dalje so se razvijale kot smučarska in izletniška destinacija Nove Gorice, po obdobju zatona pa v zadnjih letih ponovno oživljajo.

V vasi nastaja forma viva kiparske kolonije Wood&Stone, po predhodni najavi pa si lahko ogledamo tudi mali muzej škafarske obrti. Spoznamo tudi zgodbo glažutarjev – pihalcev stekla, ki so se v 18. in 19. stoletju naselili sredi Trnovskega gozda in tu izdelovali steklo, znano daleč naokoli.

Glede na razpoložljivost se na Lokvah ustavimo tudi za kosilo. Če gostinska ponudba na dan ekskurzije ni na voljo, kosilo organiziramo na drugi točki poti.

 

Trnovo in spust do Nove Gorice

Nato se ustavimo v Trnovem pri Gorici, pri spomeniku in skupni grobnici borcev IX. korpusa, osrednje partizanske formacije na tem območju. Njene enote so maja 1945 sodelovale pri osvoboditvi Gorice, Trsta in Čedada. Monumentalni spomenik je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar, ki je nekaj let pozneje pripravil tudi prvotni urbanistični načrt Nove Gorice.

Zatem sledi še obisk brezna Zalesnika, enega največjih povojnih grobišč na Goriškem, ki odpira tudi težje vprašanje povojnega nasilja. Vanj so po koncu druge svetovne vojne odvrgli večje število ljudi, med njimi tudi osebe, ki so jih maja 1945 deportirali iz Gorice; natančno število žrtev ni znano.

S planote se nato spustimo v dolino, kjer si najprej ogledamo Solkanski most, most z največjim kamnitim lokom na svetu, ki se pne nad Soči, ekskurzijo pa zaključimo na Trgu Evrope / Piazza della Transalpina, trg, ki si ga delita Nova Gorica in Gorica, ter Slovenija in Italija, saj preko njega poteka državna meja.

Od tod se odpre tudi pogled proti Sabotinu, hribu, ki je prav tako razdeljen med dve državi. Na slovenski strani je še danes viden velik kamniti napis TITO, na italijanski strani pa pri nekdanji vojašnici ponoči svetijo luči v barvah italijanske zastave – dva zelo različna simbola na istem obmejnem hribu, na skrajnem severozahodnem robu dinarskega sveta.

 

Praktične informacije

Turo vodi Blaž P. Kosovel, raziskovalec, kulturni delavec in avtor knjižnega vodnika Nova Gorica – novo mesto na meji ter Digitalnega arhiva Nove Gorice, ki ga ravnokar prebirate.

Trajanje: celodnevna ekskurzija, 8 ur oziroma prilagojeno razpoložljivostim skupine

Hoja: krajši sprehodi in nezahtevni pohodni odseki. Obseg hoje prilagodimo skupini in izbranemu programu.

Cena vodenja in organizacije ekskurzije: od 350 EUR dalje, odvisno od velikosti skupine, programa in posebnih preferenc

Doplačila: prevoz in kosilo

Več o vodniku in avtorju izleta

Kontakt: 
telefon: 041 521 268