Češnje na Solkanskem polju
Na Solkanskem polju so bile pred gradnjo Nove Gorice njive, trte in kmetije. Med njivami in trtami je v vrstah raslo tudi sadno drevje. Prevladovale so češnje. Še danes se ljudje spominjajo, kako so jih otroci radi robutali (kradli).
Zgodovinarka Metka Nusdorfer Vuksanović v članku Ko so na Solkanskem polju še orali (2002) zapiše:
»Novo Gorico so v prvih letih dejansko gradili na ilovnatem in za obdelovanje neprimernem terenu, kjer sta tedaj še stali opekarna in opuščeno pokopališče. Prav tako se je mesto sprva širilo v smeri proti Kornu in Panovcu, kjer je bilo manj njiv in več travnatih površin. Toda sčasoma je bilo prostora za gradnjo na tem nekoliko manj rodovitnem območju vse manj. Nove stanovanjske hiše in bloki so začeli rasti tudi na najbolj rodovitnih zemljiščih, na Ledinah, severno od mestnega jedra« (Nusdorfer Vuksanović 2002: 226).
Iz članka še izvemo, da je bilo na Solkanskem polju malo samotnih kmetij. Večje število hiš s gospodarskim poslopjem je bilo na obrobju polja/ravnice, na današnji Prvomajski in Partizanski ulici. Ob Erjavčevi ulici so prevladovale njive, v neposredni bližini pokopališča pa travniki. Blizu potoka Koren so se raztezale travnate površine, ki so nato prehajale v gozd. Pobočje med Kostanjevico in Pristavo je bilo večinoma prekrito z gozdom, na njem je raslo tudi veliko pravih kostanjev. Zato se je uveljavilo ime Kostanjevica (Nusdorfer Vuksanović 2002: 227).
V okolici samostana in cerkve so bili vinogradi in sadovnjaki, njive in vrtovi. Med pokopališčem in strugo Korna so prevladovali travniki, ki so ob Grčni prešli v obdelovalne površine, njive, vinograde. V neposredni bližini hiš so bili sadovnjaki. Na drugi strani Grčne (območju današnjega Trgovskega centra Qlandia) so bili ob Kornu travniki, ki so prehajali v njive. Na pobočju Malega klanca (kasneje prostori tekstilnega podjetja Ideal) so se njive prepletale s travniki. Največ površine so zasedale njive. Med posameznimi njivami so bile običajno zasajene vrste trt, na koncu teh pa so kmetje ponavadi posadili oljke. Med njivami in trtami je v vrstah raslo tudi sadno drevje. Prevladovale so češnje, poleg tega pa so uspevale tudi jablane, marelice, hruške, breskve, fige, kutine (Nusdorfer Vuksanović 2002: 229).
Med ljudmi je še danes veliko zgodb, kako so kot otroci mimoidoče v šolo občudovali, včasih pa tudi ukradli češnje.
»Po svoje je bila pot čez polja, še posebej, če ni bilo blata, romantična, ker so tam cvetele češnje, potem tudi zorele in si jih željno ogledovala, nikoli pa nobene ubrala. Preden so tam začeli zidati drugo vrsto blokov na Cankarjevi in kasneje še stolpnice na Ulici Gradnikove brigade, so imeli nasproti bloka nekaj let, verjetno do leta 1976, tudi zelenjavni vrt. Vrtov ni bilo dosti, kmalu so jih vzeli, ker so pripravljali teren za nove stanovanjske bloke«. (https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/vlasta-tul/).
»Smo bili otroci in smo se vsi igrali tam zunaj. Bilo nas je polno otrok. Bila so polja. Mi smo se potem preselili na Ledine 2. Kjer so sedaj Cankarjeve, tam ni bilo nič, polja, njive, travniki … Mi smo plezali po drevesih, robutali črešnje … Je bilo enako kot na vasi. Potem pa si začeli zidati bloke in so nam vzeli igrišče« (sogovornica, rojena 1961, intervju je bil posnet oktobra 2022).
Avtor: Jasna Fakin Bajec
Vir:
- Nusdorfer Vuksanović, Metka, 2002. Ko so na solkanskem polju še orali: Kje je zrasla Nova Gorica. Trpin, Drago (ur.), Zbornik Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici: ob 30. obletnici ustanovitve. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv., str. 219–244.