Skoči na vsebino
Ab initio Nova mesta
Gumb išči A-Ž

Gradnja ceste Solkan–Šempeter – prva akcija brigadirjev

Zgodbe

Gradnja ceste Solkan–Šempeter čez Kostanjevico in Rafut je veljala za prvo akcijo mladinskih delovnih brigad, ki so v Gorico prišle v prvi izmeni (3. decembra 1947–9. februar 1948). 

Nova državna meja, ki je goriško ozemlje razkosala e na dve državi in center Goriške odrezala od njenega zaledja, ni le povzročila velikih bolečin lokalnemu prebivalstvu, temveč tudi fizično onemogočila prehod iz Solkana in Kromberka v Rožno Dolino in Šempeter pri Gorici. 

»Če hočeš danes z vozom ali drugim prometnim sredstvom iz Solkana v Šempeter, med katerima je približno 5 km zračne razdalje, moraš nazaj v Vipavsko dolino, mimo Kromberka in Volčje Drage, da tako obideš hribe. Ta cesta in zveza pa je dolga 25 km. V Rafut sploh ne moreš z vozom ali avtomobilom. Prav tako ima Rožna Dolina, ki leži v ozki /…/ dolini, samo zvezo z Vipavsko dolino, nima je pa s svojima sosedoma Št. Petrom [Šempeteri] in Solkanom«
(Slovenski poročevalec, 6. 11. 1947, št. 261. cf. Marušič 2017: 133).  

Pot, ki je včasih povezovala te kraje, je namreč ostala v Italiji. Zato so se prve mladinske delovne brigade, ki so v Gorico prišle 3. decembra 1947, najprej odpravile gradit obhodne ceste Solkan–Šempeter. Z gradbenimi deli je začelo Gradbeno podjetje za ceste LRS, vodil pa jih je inž. Ciril Pogačnik (1902–1973), ki je v Ljubljani gradil Tržaško cesto (Ukmar 1993: 25).

Za časopis Slovenski poročevalec  je povedal:
»Brez pomislekov sem se odzval, ko so mi povedali, da me kliče Nova Gorica. Prišli smo sem s tovariši že takoj po priključitvi in danes naglo organiziramo vse, kar nam bo potrebno, da bomo mogli čim prej začeti z gradnjo nove ceste, vsaj s tistim dnem, ko bodo odobreni dokončni načrti«
(6. 11. 1947, št. 261,  cf. Marušič ur. 2017: 134). 

Mladinske brigade prve izmene so dva meseca delale v izredno težkih razmerah, v blatu in ob slabemu vremenu, vendar kljub temu požrtvovalno in s polnim delovnim elanom. Stalno naj bi presegale normo za 60 %. Največji izzivi, ki so pestili takratne projektante, so bili poleg slabih orodij in pomanjkanja delavcev tudi  višinske razlike med kraji. 

»Višinske razlike, ki jih bomo morali premagati, so znatne: Šempeter leži 80 m nad morjem, Markov hrib doseže 153 m, Rožna Dolina zopet samo 84 m, Kostanjevica pa 165 m« (Slovenski poročevalec, 6. 11. 1947, št. 261. cf: Marušič 2017: 135). 

Pripravljalna dela so vključevala tudi gradnjo pomožne oz. obhodne cesto, s katero so želeli omogočiti hiter prehod med Solkanom in Šempetrom in pot graditeljem stalne ceste. Na pomoč so priskočili tudi prebivalci Rafuta, ki so si s prostovoljnim delom sami uredili stranske poti oz. kolovoze čez Kostanjevico. Kamioni in kmetje z volovsko vprego so odvažali gramoz, ki so ga valjarji sproti nanašali v mehko glino, ki je obdajala tamkajšnje močvirje. 

Pomožna krožna pot je bila v času prve izmene, ki se je zaključila 9. februarja 1948, tudi dograjena in usposobljena za redni promet med tema dvema središčema (Ljudska pravica, 1. 2. 1948, št. 27. cf. Marušič ur. 2017: 149). 

Avtor: Jasna Fakin Bajec

Vir:

  • Oskar Jogan, Nova Gorica: Zgradili smo mesto, https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/oskar-jogan/ (ogled: 27. 10. 2024). 
  • Priprave za gradnjo ceste Solkan-Šempeter – glavne prometne žile bodoče Nove Gorice. Članek je bil objavljen v dnevniku Slovenski poročevalec, 6.11. 1947, št. 261. Članek tudi zasledimo v knjigi: Marušič, Branko (ur.). 2017. Narodu Gorico novo bomo dali v dar: Ob sedemdesetletnici Nove Gorice. Nova Gorica: Območno združenje Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja, str. 132-135. 
  • Ukmar, Dragica. 1993. Začetki gradnje Nove Gorice, Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino (1993), letnik 41, številka 2. URN:NBN:SI:doc-T6USNG8G, http://www.dlib.si, str. 18-37. 

Prispevaj svojo zgodbo

Tagi

#gradnja mesta #mladinske delovne brigade #urbanizem

Povezani članki

Kako in zakaj so začeli planirati Novo Gorico Mladinske delovne brigade v Novi Gorici Začetki gradnje Nove Gorice

Zgodbe

Opis

Spomini brigadirja na gradnjo ceste čez Rafut

Oskar Jogan iz Branika (takrat še Rihemberka), ki je v Novo Gorico prišel v 4. izmeni (sredi junija 1948–konca avgusta 1948),  se je začetkov del na cesti Solkan--Šempeter spominjal takole: 

»Naša brigada se je že naslednjega dne prvič odpravila na delovišče. Z zastavo in komandantom brigade na čelu smo ubirali pot proti Kromberku, a kmalu zavili po dobro shojenem kolovozu na desno, kjer smo se po nekaj sto metrih ustavili. Tam nas je že čakal  starejši delovodja, ki nam je bil dodeljen za nadzornika pri strokovnem izvajanju del. Neka druga brigada je pred nami krčila zemljišče, po katerem naj bi potekala nova cesta proti Šempetru.

Pravkar so geometri pred nami tudi postavljali količke, ki so označevali profile nasipov za novo cesto. Po krajših napotkih, ki jih je delovodja dal komandantu, smo se s krampi in lopatami po trojkah zagrizli v vrhnjo plast zemlje, jo odkopavali, nakladali na samokolnice in odvažali na nasip, kjer so jo drugi utrjevali. Delo, ki je potekalo v veliki vročini, je bilo težavno. Tisti redki v brigadi, ki smo prišli iz industrijskih šol in smo bili vajeni delati z ročnim orodjem, smo prvi dan zaključili brez večjih težav, le neznansko utrujeni smo bili!

Večji del drugih, (med njimi je bilo tudi precej deklet z gimnazije in frizerske šole), si je že po nekaj urnem delu zavijalo žuljave roke z robci, kar seveda ni veliko pomagalo. Pri mnogih je zaradi tega delovna vnema popustila in nenehno so gledali, kdaj bosta do njih prispeli brigadirki, ki sta bili zadolženi za oskrbo z vodo, da bi se z izgovorom, da gredo pit, vsaj za nekaj časa lahko odpočili.

Komandant, ki je prišel na delovišče na obhod, je moral nekaj najbolj ožuljenih celo poslati domov, zato prvi dan, razumljivo, ni bil najbolj zadovoljen z našim delovnim uspehom« 
(Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/oskar-jogan/). 

Avtor zapisa: Jasna Fakin Bajec