Vinko Glanz
Arhitekt novogoriške občinske zgradbe
Po gimnaziji v Šibeniku je v Zagrebu študiral ladjedelstvo, nato pa v Ljubljani arhitekturo pri Jožetu Plečniku, kjer je diplomiral leta 1927. Z njim je sodeloval do leta 1929 pri načrtih za Ljubljano, Raba in Šibenik, nato pa po Plečnikovem priporočilu odšel v Dubrovnik, kjer se je zaposlil pri spomeniški službi. Po vojaškem roku v Sarajevu se je leta 1930 vrnil v Ljubljano in kot arhitekt Dravske banovine sodeloval pri projektu hotela Jugoslovanski kralj v Rogaški Slatini.
Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri ocenjevanju vojne škode in obnovi ter bil zaposlen v Projektivnem zavodu Republike Slovenije in podjetju Slovenija projekt. Med letoma 1953 in 1977 je bil gradbeni svetnik pri Izvršnem svetu Socialistične republike Slovenije. Kot Plečnikov učenec je velik poudarek namenjal risbi, njegov vpliv pa je viden tudi v delih, kot sta nagrobnik Gregorju Žerjavu in Trubarjev spomenik na Rašici.
Po vojni je zasnoval številne objekte in spomenike, med drugim reprezentančne stavbe na Brionih, Gramozno jamo ter več projektov v Sloveniji in Istri, sodeloval pa je tudi na arhitekturnih natečajih. Med pomembnejša dela sodijo tudi stavba občine v Novi Gorici, Vila Bled, Podrožnik ter prenova dvorca Brdo pri Kranju.
Njegovo najpomembnejše delo je stavba Ljudske skupščine (danes Državni zbor), dokončana leta 1959, pri kateri je uporabljal predvsem domače materiale.
Avtor: Manuela Dajnko
Vir:
Izsek iz članka:
https://www.novagoricaart.si/osebnost/vinko-glanz/