Janez Lenassi
Janez Lenassi.
1 / 10
Foto: Blaž Kosovel. Ikarus, spomenik Edvardu Rusjanu Janeza Lenassija iz leta 1960
2 / 10
Poleg Ikarusa je spomenik padlim borcem v Ilirski Bistrici iz leta 1965 zagotovo Lenassijev najpomembnejši spomenik. ©Foto: Blaž Kosovel
3 / 10
Spomenik padlim borcem, Ilirska Bistrica,1965, delo Janeza Lenassija. ©Foto: Blaž Kosovel
4 / 10
Spomenik padlim borcem Janeza Lenassija, Ilirska Bistrica iz leta 1965 ©Foto: Blaž Kosovel
5 / 10
Spomenik padlim borcem, Ilirska Bistrica,1965, delo Janeza Lenassija. ©Foto: Blaž Kosovel
6 / 10
Janes Lenassi je poleg Jakoba Savinška pobudnik kiparskih srečanj forma viva. Danes edina še delujoča je v Kostanjevici na Krki, kjer vsaki dve leti povabijo dva kiparja, da izdelata dve leseni skulpturi, ki sta razstavljeni v parku okoli Galerije Božidar Jakac, ki ima svoje prostore v nekdanjem samostanu. ©Foto: Blaž Kosovel
7 / 10
8 / 10
9 / 10
10 / 10
Umetnik Janez Lenassi spada med najpomembnejše slovenske kiparje 20. in 21. stoletja. Po končani obrtni šoli v Celovcu je med letoma 1945 in 1947 služil vojaški rok, nato pa se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani, na kateri je študiral kiparstvo pri profesorjih Borisu Kalinu, Frančišku Smerduju, Zdenku Kalinu, Karlu Putrihu in Petru Lobodi.
Za njegova dela je značilna dvojnost stiliziranih geometrijskih oblik in ravnih, pravilnih linij na eni strani ter mehke, zaobljene in valovite oblike, ki kiparsko delo spajajo z okoljem, na drugi. Pogosto je uporabljal enostavne arhetipske znake, vodoravnice in navpičnice, spirale, trikotnike, rombe, križe idr. Med njegovimi najbolj znanimi deli izstopajo spomenik Edvardu Rusjanu v Novi Gorici (1960), spomenik železničarjem na Vogarju (1962), spomenik padlim borcem v Ilirski Bistrici (1965) in spomenik pomorščakom v Portorožu (1977).
Leta 1959 je sodeloval na prvem kiparskem simpoziju, ki je potekal v St. Margarethnu v Avstriji, kar je bilo ključnega pomena za njegov nadaljnji umetniški razvoj, saj je tam odkril kamen in plastiko v prostoru, s tem pa tudi družbene funkcije, ki jih lahko izraža kiparsko delo. Dve leti kasneje je skupaj s kiparjem Jakobom Savinškom podal pobudo za kiparske simpozije v Sloveniji, na podlagi česar so nastali mednarodni kiparski simpoziji, imenovani Forma viva.
Leta 1961. so tako v Sloveniji odprli dve kiparski delovišči: v Portorožu (na polotoku Seča, za izdelke iz kamna) in v Kostanjevici na Krki za lesene skulpture. Nato sta sledili še forma vive iz betona v Mariboru ter litega železa v Ravnah na Koroškem.
Avtor: Nika Vaupotič
Vir:
Izsek iz članka:
https://www.novagoricaart.si/osebnost/janez-lenassi/