Skoči na vsebino
Ab initio Nova mesta
Gumb išči A-Ž

Argonavti - podrobneje

Argonavti so bili srce novogoriške zabave v sedemdesetih letih – prvi bazen, prve pice, plesi in legendarna pivnica. A hkrati so predstavljali enega najbolj drznih arhitekturnih poskusov svojega časa, ki je Novo Gorico postavil na zemljevid izvirnih modernističnih in postmodernih stvaritev.

»Se spomnite Argonavte? Kako je bilo tam lepo, luksuz. Smo hodili v bazen. Originalna je bila tista pivnica, pa piva in vse. Imeli so litrske kreglje. Pa prva pica. Hodili smo tudi na plese. To je bil kot center zabave. Vsaki dan po službi smo šli na kremšnite. Tam je bila tudi sončna ura, črna in bela. Sploh ne vem, kako so oni lahko propadli. Da bi vsaj tista sončna ura ostala« 
(Etnografska delavnica z novogoriškimi upokojenci, november 2024).  

Z zgodovino in umetnostnozgodovinskimi posebnostmi objekta se je ukvarjala Klavdija Figelj. V nadaljevanju izpostavljamo glavne značilnosti objekta, ki so predstavljeni v članku Lehrmanovi argonavti, želja po izvirnosti za vsako ceno (2019) in digitalnem portalu Novagoricaart.si. 

Objekt je stal ob glavni magistrali, kjer je že arhitekt Edvard Ravnikar načrtoval vse ključne javne zgradbe oz. mestne vsebine. Prostor so po šestih letih gradnje uradno odprli 5. marca 1976. Mediji so kompleks proglasili za najsodobnejši in največji infrastrukturni hotelsko-gostinski ter turistično  rekreacijski  center. V novo mesto naj ne bi prinašal le zabave in sprostitve, temveč so mu pripisali vlogo nosilca turističnega  razvoja.  Kot  so  poročali  ob  odprtju, so  tedanji  Argonavti  obsegali  »11 tisoč kvadratnih metrov površin, 80 sob in 4 apartmaje s skupno 140 ležišči, restavracijo z družbeno prehrano, več bifejev, kavarno, pivnico, disco klub s prodajalno plošč, nočni bar, žar klub, osemstezni bowling, mini casino z avtomati, pokriti bazen s trim kabinetom ter savne  s  frizerskim  salonom,  trgovino  s  spominki,  cvetličarno,  banko,  turistično  agencijo. Tedanji direktor Jože Franko je ob odprtju poudaril,  da  je  hotelski  kompleks  bolj  kot  nočitvam  namenjen  rekreaciji  in  množičnim  turističnim storitvam« (Šprogar 1976: 19, cf. Figelj 2019: 33). Posebno mesto naj bi namenili prav zabavi, med katero so uvrstili tudi umetnost in prostore namenili tudi za likovne razstave, resne in  zabavne  koncerte,  manjše  gledališke  uprizoritve in kabaretne ansamble (prav tam).

Arhitekturno zasnovo Argonavtov je zasnoval arhitekt Niko Lehrmann (1939–1998), ki je dobil priporočila, naj pri načrtovanju  poseže  tudi  po  čem  bolj drznem, ekstravagantnem. Sodeloval je s konceptualistično skupino OHO, s katero so razvijali koncept arhitekture kot časovne posode, ki naj bi celotnemu kompleksu dala energijsko in mentalno razsežnost.

Objekt je gradilo podjetje Alpe-Adria iz Ljubljane, turistično-gostinsko podjetje za  rekreacijo,  izletništvo  in  letovanje  delavcev. Nastali so v obdobju razcveta gospodarstva, poudarjanja pomena prostega časa, delavskega turizma, avantgarde.  Objekt naj bi bil sprva namenjen za pivnico, vendar je kmalu prerasel v hotel z namenom rekreacije in letovanja delavcev. Po prvih načrtih naj bi poleg hotela postavili zabavišče, bazen, trgovine, vrtno  kuhinjo, balinišče, plesišče, pasažo, sončno  uro, fontano, ribnik, skalni  vrt, otroško igrišče, sončni park, rožni vrt, mini šport, pizza-bife, skratka, celo vrsto vsebin, ki bi ponujale sprostitev in zabavo domačinom in tujim gostom. 

Že samo ime izhaja iz grškega mita o argonavtih, osrednji hotelski del s stopničastim narisom in glavnim notranjim stopniščem pa se je nanašal na obliko starodavnih majevskih stopničastih piramid; nočni bar naj bi tako poustvaril kačo paradiža in začetek človeškega  rodu, zunanji vrt s sončno uro pa prazgodovinsko megalitsko kulturo. Prav sončna ura, narejena iz betona, je pomenila dominanten motiv celotnega kompleksa, s svojimi 15 metri v višino pa tudi eno najobsežnejših skulptur na Slovenskem. Projekt je bil predstavljen na Bienalu mladih v Parizu leta 1971. Solarna skulptura je bila kasneje, v času delovanja casinoja Perla, uničena. Notranja oprema naj bi se navezovala  na  različna  obdobja  zgodovine civilizacije. Načrtovali so dvorano  za  meddržavne  stike  po  navdihu reke  Soče.

Pomanjkanje finančnih sredstev je povzročilo več sprememb. Kompleks so sestavljali trije deli: hotelski stavbni volumen pravokotnega tlorisa, ki se je stopničasto spuščal proti pritličnemu in podkletenemu delu za spremljajoče gostinske, športne, kulturne in zabaviščne aktivnosti; ter zunanji, parkovni ambient. Vhod v stavbo je bil reprezentativno postavljen na sredini južne fasade. Zunanja lupina kompleksa je bila kombinacija vidnega betona, belih pasov fasade in rumeno-bele plastike v strešni kritini, izstopala je dekoracija rumenih krogov, ki so mestoma krasili betonske fasade. Moderni videz so stavbi dajale velike steklene odprtine v pritličju. Notranjost kompleksa se je vsebinsko navezovala na ladijsko tematiko, marsikje je bila vidna struktura surovega betona v kombinaciji z belo bravo. Likovnost interierja je bila izražena z geometrijskimi modernističnimi formami, ki so se kazale na zidnih dekoracijah, barvitih tekstilnih vzorcih. Pohištvo in oprema sta v glavnem prišla iz novogoriške tovarne pohištva Meblo in arhitekturo dopolnila s čistimi linijami in novimi, plastičnimi materiali. Izpostavljenost surovega betona stavbo uvršča med eksperimente arhitekture brutalizma, uporaba ornamenta, vračanje v zgodovinska obdobja in konceptualna zasnova pa ji dajo pridih postmodernizma  (Figelj 2020). 

Značilnost Argonavtov je bila strešna kritina, ki je bila zgrajena iz poliestra v kombinaciji s pliuretanom. Oblikovali so drzno zasnovano vzvalovano streho v rumeni barvi, sestavljeno iz piramidalnih elementov. Navdih za vzvalovano streho je arhitekt dobil v igri zgibanja papirja origami. 

Vendar, težava je bila, kot pove natakar, ki je v objektu delal in stanoval: 

»Streha je puščala, uri je manjkal en del, nikoli ni kazala točnega časa. /…/ Je pa zelo dobro delovalo središče. Množice so se namreč zgrinjale v lokale: navadno in ribjo restavracijo, pivnico s picerijo in z letnim vrtom, slaščičarno in žar klub. Slaščičarna je ponujala dosti tortic. Pice so v peč šle na verigi, pivnica je imela 50-metrski pult in plesišče. Resda smo točili le Laško in Union, a sprva iz lesenih sodov in kvaliteta tega piva je bila dosti boljša od današnje. V pivnici smo dnevno postregli 600 do 700 malic, še okoli 1000 pa jih razvozili v manjša podjetja. Žar klub je bil lep, narejen za 50 do 80 ljudi, odprt je bil čez noč. Masivne lesene mize so bile postavljene okrog žarov na oglje, na katerih si lahko tudi sam pekel meso. 

Nekateri so si privoščili obisk nočnega bara, ki je naknadno postal diskoteka. Pilo se je  koktajle, gin, viski in od vin penine, vse po zasoljenih cenah. Zato so v bar zahajali pretežno Italijani, zamejci, pa premožni, tudi poslovneži, mnogi od drugod po Jugoslaviji, ki so v Novo Gorico prihajali sklepat posle s podjetij.  /…/ Pri nas so med drugim spali šejki, ki so prišli v Vozila po prikolice. Hkrati so sobe zasedali izletniki z avtobusi, Italijani, drugi. In gostje so bili tudi glavni uporabniki bazena v kleti kompleksa, ki je imel pomično stekleno steno, da so ga lahko odprli. Zraven njega pa je bil še bowling« (Sardoč 2017). 

Hotelski  kompleks  Argonavti  se  je  po  šestih  letih  nerentabilnega  delovanja  znašel  v  stečaju,  po skoraj dve leti  trajajočem stečajnem postopku je objekt leta 1984 dobil novega upravljalca, računalniško podjetje Iskra-Delta, ki je v njem odprlo republiški izobraževalni center za računalništvo. Podjetje je začelo s prenovo stavbe, odstranili so značilno rumeno streho. 

Še bolj se je osnovna podoba stavbe spremenila z naslednjim upravljalcem, delniško družbo Hit (Figelj 2019: 34). 

S strani tedanje stroke so bili Argonavti ovrednoteni negativno, češ da so uporabili predrage materiale; da je bila konstrukcija in tehnologija nerazumna; očitali so jim nezaznavno izvirnost, fiksiran program, neracionalno investicijo, začetek dekadence novogoriške arhitekture. Kasnejše generacije pa so v arhitekturi videle izvirnost, fascinacijo nad novimi materiali, avtorsko poetiko domišljijskih razsežnosti, celo ikoničnost.

Avtor: Jasna Fakin Bajec

Kraj: Nova Gorica

Vir:


Prispevaj

Tagi

Povezani članki

Argonavti, Iskra Delta in Perla