Rožna Dolina

Manjši kraj, ki je svoje ime dobil po družini Baronio. Ta je leta 1740 prejela plemiški naziv von Rosenthal, kar je nemški prevod imena Rožna Dolina. Takšen naziv naj bi prejeli prav zaradi tradicije gojenja vrtnic. Mejni prehod je bil v času Jugoslavije eden najbolj prometnih, ob slovenskem osamosvajanju junija 1991 pa so tu potekali boji med jugoslovansko vojsko, ki je na mejo pripeljala tanke, in slovensko teritorialno obrambo.

V kraju je tudi sedež in večji del prostorov Univerze v Novi Gorici. Nahaja se tu največje judovsko pokopališče v Sloveniji, ki priča o nekoč pomembni judovski skupnosti v Gorici. Med drugim sta tu pokopana tudi Carlo Michaelstaedter in Carolina Luzzatto. Pokopališču je bilo po drugi svetovni vojni usojeno uničenje zaradi izgradnje nove trase ceste. Italijanski Judje so nato posredovali pri Moši Pijadeju (1890–1957), visokem jugoslovanskem partijskem funkcionarju judovskega rodu, ki je dosegel premik ceste, tako da danes ta poteka tik ob pokopališču.

Bližnjo mrliško vežico je judovska skupnost leta 1977 podarila krajevni skupnosti Rožna Dolina v zameno za vzdrževanje pokopališča. Po mnogih letih spornega upravljanja z objektom (v njem je bil gostinski lokal, nekaj časa pa celo casino) je vežica danes evidentirana kot objekt kulturne dediščine; v njej se nahaja manjši muzej in potekajo različni kulturni dogodki.

Avtor: Blaž Kosovel

Kraj: Rožna Dolina