Napis Naš Tito

Prvi napis naš Tito je bil postavljen na mestu, kjer je danes italijanska vojašnica, ki ponoči sveti v barvah italijanske zastave. Takrat je bil namreč tudi tisti del Sabotina pod jugoslovansko upravo. To se spremeni z Osimskimi sporazumi, po katerih dobi Italija del Sabotina. Simbolno so namreč Italijani imeti vrh hriba, na katerem je umrlo na tisoče njihovih vojakov v prvi svetovni vojni. Italijani se takrat odločijo postaviti vojašnico, jugoslovanska vojska pa mesto očisti napisa in se ga odloči postaviti na vzhodni strani.

Za izvedbo najamejo Projekt Gorica, ki s pomočjo geodetov zariše črke. Ker področje ni popolnoma ravno, morajo namreč določiti velikost posameznih črk, da bodo od daleč izgledale enako velike. Koordinate napisa določijo izpred občinske zgradbe na Kidričevi ulici. Črke so približno med osem in deset metri visoke ter dva metra široke. Črke na terenu so torej tudi do dva metra različne, da se lahko od daleč vidijo kot enako velike.

Na začetku so tudi pobarvane v belo. Barvo dobijo pri cestnem podjetju, torej isto barvo, ki jo uporabljajo za risanje črt na cestah. Napis otvorijo leta 1978.
V poznih devetdesetih letih se skupina nasprtonikov napisa, mdr. Ivo Hvalica, Niko Jurca, ... odločit dati poziv, da je potrebno napis odstraniti, ker je črna gradnja. Sledi odkup zemlje, kjer piše Tito. Zatem pa na delu, kjer piše »naš«, črke premečejo, da se zopet pojavi Tito. 

Sledijo leta bitk med zagovorniki in nasprotniki napisa, kar se iz mesta kaže kot nenehno spreminjanje. Enkrat piše Tito, nato Nato, pa celo Fido, potem nič več, in potem zatem Tito. Za prvi maj se skupina podpornikov napisa odpravi nanj in ga osvetli z baklami.

Edino Titovo obeležje v mestu je torej postavljeno s strani vojske in ne civilne uprave.

Avtor: Blaž Kosovel

Kraj: Sabotin

Vir:

Pogovor s Tomažem Vugo, 9. 2. 2024

Tagi

• #Josip Broz - Tito