Skoči na vsebino
Ab initio Nova mesta
Gumb išči A-Ž

Železniška postaja Nova Gorica

Železniška postaja je najstarejša javna zgradba v mestu. Zgrajena je bila skupaj z Bohinjsko železnico v letih 1903–1906. Od leta 1947 leži tik ob meji z Italijo, v neposredni bližini današnjega Trga Evrope. 

Stavba železniške postaje je bila zgrajena leta 1906, ko je bila tudi odprta Bohinjska proga. Načrt  je prispeval dunajski arhitekt Robert Seelig, ki je oblikoval tudi njeno končno postajo pri Sv. Andreju v Trstu. Slovesno odprtje proge pa se je odvilo 19. julija 1906. Ime postaje naj bi bilo  Görz/Gorizia/Gorica Staatsbahnhof. Vendar se je zaradi pritiska italijanske manjšine zapletlo in je slovensko ime izpadlo.

Zaradi tega so bili tik pred slovesnim odprtjem proge napovedani številni javni protesti, kočljivo situacijo pa so rešili tako, da je slavnostni dan železniško poslopje dočakalo brez vsakega napisa (Spletni vir 1). Slavnostnega odprtja se je udeležil sam prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand (1863–1914). Bila je znana kot goriški državni, pozneje pa tudi severni oziroma svetogorski kolodvor.  

Poslopje, ki se je do danes ohranilo v skoraj izvirni obliki, je zgrajeno v historičnem slogu z bogatim secesijskim dekorjem, najbolj izrazitim na zahodnem pročelju in v detajlih notranje opreme.  Poleg tega zavzema precej obsežen prostor med mestoma. V preteklosti so od tu upravljali živahen železniški promet; na tej progi so močne parne lokomotive vlekle 70 vlakovnih kompozicij dnevno.

Direktni hitri vlaki so vozili v Prago, na Dunaj, v München, Ostende, Trst. Lokomotive so vzdrževali in pripravljali za vožnjo v mogočni polkrožni kurilnici na vzhodni strani postaje, kjer sta ohranjena tudi vodni stolp in nakladalnik premoga. Celotna proga od Prage preko Linza in Beljaka do Trsta, poznana tudi kot Neue Alpenbahnen ali Transalpina, je dolga 717 km in velja za eno najlepših v Evropi (Spletni vir 2). Danes od tu vozi le nekaj lokalnih vlakov do Sežane, Jesenic in Ljubljane.

Leta 1974 se je parna vleka umaknila dizelski, vendar občasno še vedno vozi parna lokomotiva, vprežena v vleko muzejskega vlaka. Leta 1922 v Neaplju izdelana lokomotiva, ki je nekoč potovala od Trsta do Podbrda, označena s serijsko številko JŽ 118-005, krasi ploščad na severni strani kolodvora. Ob njej je kos kamna z ograjo s solkanskega železniškega mosta, ki je med zavezniškim bombardiranjem 15. 3. 1945 končal v reki (Spletni vir 2). 

Med prvo svetovno vojno je bila postaja močno poškodovana. Prizanesla ji ni niti druga svetovna vojna, ko so zavezniška letala, da bi onemogočila nasprotnika, uničila kar 70 odstotkov postajnih naprav in objektov. Uničena je bila tudi kurilnica, ki je stala na današnji Prvomajski ulici, nasproti polkrožne železniške stavbe. Po koncu vojne je postaja pripadla Jugoslaviji in bila odrezana od Gorice. Znašla se je v neposredni bližini nove meje, kjer je bilo gibanje omejeno.

30. aprila 2004 se je pred novogoriškim kolodvorom odvila glavna slovesnost ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Postaja je predstavljala zgodovinsko kuliso pomembnemu evropskemu dogodku, ko je bil skupni trg simbolno predan obema  Goricama. 

Postajo in okolico so po načrtih biroja Sadar+Vuga popolnoma obnovili za otvoritev EPK-ja 8. februarja 2025, pri čemer so zmanjšali število tirov in zgradili podhod pod progo.

Muzej na meji
V stavbi železniške postaje v Novi Gorici se od leta 2005 nahaja tudi muzejska zbirka, ki je ena od štirih lokacij ob slovensko-italijanski državni meji, ki tvorijo Muzej na meji. Upravlja ga Goriški muzej. Razstava je posvečena državni meji na Goriškem med letoma 1945 in 2004. Na dokumentaren način, s pomočjo fotografij, uniform, zastav, zemljevidov in dokumentov, pripoveduje o usodah ljudi, ki so bile povezane s postavitvijo in spremembami državne meje med FLRJ (Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo), danes Republiko Slovenijo, in Republiko Italijo na območju med Sabotinom in Mirnom. Razstava interpretira kulturni šok, ki so ga doživeli ljudje, ko je nova državna meja čez noč presekala življenje ljudi, ločila družine in razdvojila prijatelje. Poleg Kolodvora tvorijo Muzej na meji še Vojaški stražarski stolp v Vrtojbi, Muzejska zbirka Miren v stavbi na pokopališču v Mirnu in Muzejska zbirka Pristava v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi.

 

Avtor: Jasna Fakin Bajec

Vir:


Prispevaj

Tagi

Povezani članki

Trg Evrope/Piazzale della Transalpina