Kurja vas
Vas Kromberk, ki se nahaja tik ob Novi Gorici, je sestavljena iz več zaselkov, med katerimi je tudi Kurja vas (ob ulici Toma Brejca), ki je dobilo ime po arhitekturnih značilnosti tamkajšnjih hiš. Kaj jih pa zaznamuje?
Z arhitekturnimi značilnostmi zaselka Kurja vas se je ukvarjala raziskovalka bivalne kulture Špela Ledinek Lozej, ki je v prispevku »Kurja vas«; drobec iz novogoriške stanovanjske kulture (2016) predstavila nastanek zaselka in njegovo nenavadno ime.
Arhitektura tamkajšnjih stanovanjskih bivalnih enot odraža arhitekturno prakso iz 50. let 20. stoletja, ko je bila tendenca z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotoviti čim več novih stanovanj v čim krajšem času. Nastanek stanovanjskih enot je povezan z nastankom Tovarne pohištva Nova Gorica (kasneje “Edvard Kardelj” in še kasneje Meblo). 13. septembra 1949 je komisija za revizijo glavnih projektov Ministrstva za gradnje LRS na prošnjo tovarne odobrila projekt in aplikacijo gradnje šest stanovanjskih objektov v Kromberku, ki so bili leta 1950 tudi končani. Takrat so se v enote naselili delavci tovarne (PANG 80, OLO Gorica, t. e. 218/2, cf. Ledinek Lozej 2016).
Arhitekturne načrte je pripravil tedanji absolvent arhitekture Mark Šlajmer, ki je v članku Stanovanjsko naselje Tovarne pohištva »Edvard Kardelj« v Novi Gorici čas gradnje umestil v obdobje 1948–1949. Šlajmer je za naselje načrtoval 34 enodružinskih hiš, ki naj bi bile grajene z uporabo lokalnega gradbenega materiala. V gradnjo naj bi vpletel tudi bodoče lastnike, pri tem pa ostro kritiziral njihovo samovoljno spreminjanje idejnih načrtov med gradnjo, kar je po njegovem mnenju privedlo do nepopravljivega uničenja celotne zasnove (Šlajmer 1952: 21). V breg prislonjene nadkletne stavbe so se močno razlikovale od načrtovanih; do sprememb pa je prišlo zaradi graditeljev, tj. gradbenega podjetja Primorje Ajdovščina, brez vednosti projektanta. Zaradi tega je bil popolnoma uničen jasen tlorisni koncept (Šlajmer 1952: 21, cf. Ledinek Lozej 2016).
Načrtovane stavbe so sprva imele predvidena dva vhoda, letnega preko terase ter zimskega preko vetrnika ob kuhinjski niši. Graditelji so uredili vhod preko zaprte verande na terasi, na mesto vetrnika pa so ob kuhinjski niši postavili manjšo shrambo. Poleg tega so pregradili osrednji bivalni del in tako namesto dnevne sobe s kuhinjsko nišo in jedilnim kotom dobili ločeno »predimenzionirano« kuhinjo z jedilno mizo ter dnevno sobo z direktnim vhodom na stranišče in v kopalnico.
Vrh vsega pa so izvajalci nekatere stavbe in dnevne sobe obrnili proti severu (Šlajmer 1952: 21). Po besedah arhitekta so stanovalci v posamičnih primerih dodali obsežne prizidke. Prvotni gabariti so danes le stežka razpoznavni, drugod pa so prestavljali okenske in vratne odprtine ter postavljali in podirali vmesne stene.
Kot še pojasnjuje Ledinek Lozej, ki je v raziskavo vključila tudi tamkajšnje stanovalce, naj bi arhitekturne prvine tudi navdihnile ljudsko poimenovanje naselja. »Kurja vas« naj bi se tako imenovala zaradi stopnic, ki so vodile do terase oziroma verande in so spominjale na letvene mostovže v kokošnjakih. Seveda pa so k dejstvu, da se imenuje »Kurja« in ne »Cibja«, kot je v navadi na Goriškem, prispevali stanovalci, vodilni zaposleni v Tovarni pohištva Nova Gorica, ki so povečini prišli iz osrednje Slovenije in okolice Ljubljane, kjer se kokoši imenuje kure, ne pa cibe (Ledinek Lozej 2016).
Avtor: Jasna Fakin Bajec
Kraj: Kromberk
Vir:
- Šlajmer, M. 1952: Stanovanjsko naselje Tovarne pohištva »Edvard Kardelj« v Novi Gorici, Arhitekt 5: 21.
- Ledinek, Lozej Špela. 2016. »Kurja vas«: drobec iz novogoriške stanovanjske kulture. Izvestje 13, str. 22-25. vir: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-K6S7F3HA/67b14411-63e9-473e-9a48-10c7e40a5dab/PDF (Ogled: 4. 11. 2024).