Cankarjeva ulica in ulica Gradnikove brigade
Največja stanovanjska soseska v mestu
Ob koncu šestdesetih let so pod vodstvom tedanjega glavnega mestnega urbanista Tomaža Vuge (1939) začeli izvajati še vedno največji urbanistični projekt v zgodovini Nove Gorice: gradnjo stanovanjske soseske, v kateri danes živi večina Novogoričanov in ki je mesto povezala s Solkanom.
Leta 1968 so na Ledinah začeli graditi prve bloke, sledili so bloki na Cankarjevi ulici, najbolj ambiciozen del pa je bil projekt na ulici Gradnikove brigade.
Serija stolpnic je imela nekoč vzdevek »Kitajski zid« in ostaja najbolj markanten niz višjih zgradb v mestu. Soseska je bila na vse načine vključujoča, saj so se vanjo priseljevali novi prebivalci iz drugih jugoslovanskih republik, hkrati pa sta v isti stolpnici prebivala tako direktor kot čistilka. Cankarjevo naselje so gradili od zahoda proti vzhodu, deloma zaradi lažjega komunalnega opremljanja, pa tudi zato, da bi bliže Magistrali gradili kvalitetneje, više in s tem bolj urbano. Zato je »Kitajski zid« zasnovan tudi kot rob mestnega cityja, ki pa ob prazni zeleni površini med Magistralo in ulico Gradnikove brigade še vedno čaka na ustrezno zazidavo.V celotnem Cankarjevem naselju je okrog 2.500 stanovanj, ob vselitvi pa je v njih bivalo okrog 9.000 prebivalcev. A število se je zaradi staranja in izseljevanja danes skrčilo na manj kot 7.000, kar pa je še vedno več kot polovica prebivalcev celotnega mesta.
Ulica Gradnikove brigade je sicer poimenovana po udarni brigadi IX. korpusa, ki je 1. maja 1945 osvobodil Gorico, Trst in celo pokrajino. Brigada pa je bila poimenovana po Ivanu Gradniku, vodji tolminskega kmečkega punta leta 1713. To je bil zadnji veliki kmečki upor na Slovenskem, kjer je 3.000 kmetov protestiralo proti davku na sol in meso. Gradnika in vse ostale voditelje so usmrtili na Travniku v Gorici.
Avtor: Blaž Kosovel
Vir:
Tomaž Vuga: Projekt Nova Gorica, Založba ZRC, 2018