Zlatko Kaučič
Obiski v vaškem kinematografu v Medani so Zlatku Kaučiču (1953), enemu mednarodno najbolj priznanih domačih jazz glasbenikov, brez katerega bi bili slovenska scena povsem drugačna, predstavljali nekšen predor do sanj. V ruralnem briškem okolju so vesterni in holivudske klasike v njem vzbudile željo po svobodi in potovanju. Na sprehodih do kina je izoblikoval posebno senzibilnost do narave in naravnih zvokov. Glasbo je med poslušanjem radia raziskoval skozi igranje na mamino posodo in v njem se je hitro zbudila ljubezen do glasbe. Prve bobnarske palčke si je izrezal iz akacije in za bobne je uporabil kartone italijanskih pralnih praškov in Fructalovih konzerv. Glasbo je po goriških ploščarnah odkrival postopoma, začenši z italijanskim pop rockom in prog rock bendi à la Le Orme, posebej pomembno pa mu je bilo odkritje jazz bobnarja Maxa Roacha. Prvi bobnarski set si je kupil z denarjem za malico. Kot samouk se je glasbe učil s poslušanjem plošč. Ta »doktrina poslušanja« je bila ključna za njegovo formacijo.
Mednarodna pot ga je med letoma 1970 in 1992 vodila po Italiji, Švici, Angliji, Španiji in Nizozemski. Med drugim je z italijansko zasedbo Upupa ogreval za Jamesa Browna, živel v hipijevski komuni in se v Švici znašel v skvotu z druščino freejazzerjev, med katerimi je bil tudi legendarni bobnar Allen Blairman. Tam se je povsem zatopil v študij jazza, s selitvijo v Španijo, kamor je prišel po padcu Francove diktature, pa se je začela njegova profesionalna in pedagoška pot. V barcelonskem klubu Celeste je postal hišni bobnar. Igral je v raznih zasedbah, od bebopa do salse in rocka, gostoval po različnih klubih, dobival rezidence in spremljal razne ikone. Tam je igral v času, ko je v mestu živel kultni Ornette Coleman! Sledilo je obdobje v Amsterdamu, kjer je kot skvoter ostal celo desetletje in se profiliral kot improvizator. Po vrnitvi v Slovenijo se je z organizacijo koncertov v klubu Strelišče in sodelovanji z domačimi ter tujimi glasbeniki profiliral v sferi svobodomiselne jazzovske improvizacije. Leta 1993 je ustanovil Glasbeno šolo Kombo, ki se po metodi radikalno razlikuje od klasičnih. Vzgojil je več generacij slovenskih glasbenikov, ki danes soustvarjajo domačo sceno, kot so Vid Drašler, Jošt Drašler, Samo Šalamon, Vitja Balžalorsky, Marko Lasič, Urban Kušar, Žiga Ipavec, Tomi Novak, Robi Erzetič, Gal Furlan, Anton Lorenzutti, Timi Vremec, Marek Fakuč, Peter Kastrin, Jure Boršič in številni drugi. Omenjeni glasbeniki so aktivni v več deset zasedbah, kot so Etceteral, Kavasutra, Grunt, Eating Sports, Spranga Farbat, TiTiTi, Perkakšns in Kombo A, B in C, če jih omenimo le nekaj. Z aktualno zasedbo Kombo D, ki jo sestavljajo najmlajši učenci, je leta 2024 izdal album Slavje v času grenkobe.
Kot bobnarja, tolkalca, improvizatorja, pedagoga, Prešernovega nagrajenca (2011) in kolesarja ga želja po preseganju samega sebe spremlja že celo življenje. Njegova osupljivo obsežna diskografija in seznam nastopov vključuje sodelovanja z imeni, kot so Steve Lacy, Alexander Balanescu, Evan Parker, Peter Brötzmann, Paul Bley, Kenny Wheeler, Paul McCandless in drugi. Leta 2021 je za svoj prispevek k slovenski zakladnici jazza in prepoznavnosti Slovenije v svetu prejel zlato plaketo JSKD za življenjsko delo. Zlatko Kaučič je neustavljiva kreativna sila, ki je s pregovorno briško trmo in pristno glasbeno vizijo ogromno doprinesla k bogatosti in raznolikosti goriške oziroma slovenske glasbene scene.
Avtor: Jaša Bužinel