Pop delavnica v Vipolžah leta 1987
V 80. letih smo Slovenci dobili odgovor na popularni BBC-jev TV šov Top of the Pops! Novi glasbeni trendi so počasi prodirali z Zahoda in Radio Ljubljana je vse več pozornosti posvečal t. i. »krasnemu novemu popu«. Ker je bila Slovenska popevka takrat že v zatonu (beseda popevkar je veljala za zmerljivko!), je leta 1983 nastala Pop delavnica (prva edicija še pod imenom Prisluhnite, izberite), ki se je hitro uveljavila kot redna prireditev Radia Ljubljana in spodbujevalnik razvoja sodobne slovenske pop produkcije. Gonilna sila televizijske oddaje, ki se je odvijala na terenu na različnih lokacijah (Športna dvorana Marof v Novem mestu, Rdeča dvorana v Velenju, Studio 1 v Ljubljani, Športni park Vrhnika), je bil urednik, producent in glasbenik Tadej Hrušovar, ustanovitelj legendarne skupine Pepel in kri. Za primorsko glasbeno sceno je bila posebej pomembna peta edicija Pop delavnice, ki se je 3. junija 1987 odvila pri Gradu Vipolže (današnji Vili Vipolže), kjer se je zbralo več tisoč ljudi.
Ljubitelji zgodovine slovenskega popa bodo bržkone veseli podatka, da obstaja kaseta Pop Delavnica '87 (ZKP RTVL, 1987). V tekmovalnem delu se je predstavilo 25 pesmi, med glasbeniki pa najbolj izstopajo imena, kot so Martin Krpan, Agropop, Janez Bončina Benč, Moulin Rouge in Gu-gu. V koncertnem delu, ki je bil ločen od tekmovalnega, so se predstavile zasedbe Big Ben, Šank Rock in Čudežna polja. O nagradah občinstva so odločale žirije poslušalcev 10 slovenskih radijskih postaj (Tržič, Maribor, Celje, Murska Sobota, Koper, Brežice, Radlje ob Dravi, Trbovlje, Šmarje pri Jelšah in radio Glas Ljubljane). Nagrado za najboljši scenski nastop je dobila skupina Igra, za najbolj perspektivno skupino Davor Pink & Panter Kaja in za najboljšo izvedbo Mojca Vižintin (pevka skupine Rose) s pesmijo Jaz se ne igram. Strokovna komisija je za zmagovalca izbrala Janeza Bončino - Benča s pesmijo Poet.
Briška edicija Pop delavnice pa se je v spomin najbolj vtisnila s pesmima, ki ju je izbralo občinstvo. Prva je Še je čas zasedbe Martin Krpan z Vladom Kreslinom na vokalu, ki je od takrat postala klasika slovenske muzike 80. let. Druga, manj prelomna za širšo slovensko sceno, a toliko bolj pomembna za Primorce, pa je praktično ponarodela Gremo na pizzo benda Bianco, ki nas z verzi, kot so, »v vseh primorskih krajih smo doma, konec tedna vedno se dobimo«, spominja na neke preprostejše čase. »V Novo Gorico gremo na pico! Za margherito nam bije srce.« In seveda, po pici – disko. »Kako veselo bo v disku nato! Gremo na pico v Novo Gorico! Kako se bomo imeli lepo!« Pesem je bila tako uspešna, da je leta 1998 pri založbi Helidon celo izšla kompilacija Gremo na picoz različnimi izvajalci.
Avtor: Jaša Bužinel
Kraj: Vipolže