Skoči na vsebino

Festival Glasbe sveta

Če imajo v prestolnici Drugo godbo, pa imamo na goriškem koncu Glasbe sveta, ki po aktualnosti programa in gostovanjih največjih imen »glasb sveta« prav nič ne zaostajajo za ljubljanskim festivalom, ki poteka od leta 1984. Že zgolj kratek prelet programov zadnjih let temu pritrjuje. V Novi Gorici in Gorici smo v zadnjih letih gledali imena, kot so ameriški jazzovski vizionar na saksofonu Kamasi Washington, indijski tolkalec in skladatelj Trilok Gurtu, malijski virtuoz na kitari in pevec Habib Koité, predstavniki puščavskega rocka Mdou Moctar, eden od nosilcev ameriškega novega jazzovskega vala, bobnar Makaye McCraven, kubanska zasedba Grupo Compay Segundo da Buona Vista Social Club, gambijska virutozinja na kori Sona Jobarteh in mongolska zasedba Huun-Huur-Tu. Velik del programa vsako leto sestavljajo tudi domače glasbenice in glasbeniki, kot so Šukar, Tminski madrigalisti, Janez Dovč, Goran Krmac, Svetlana Makarovič, Bossa de Novo, Urša Ramoveš, Neca Falk, Robert Jukič, Katja Šulc in številni drugi.

Po besedah Aleksa Vičiča, soustanovitelja in programskega vodje čezmejnega goriškega festivala Glasbe sveta, je ta nastal po naključju, ko se je okoli leta 2010 Goriški muzej skupaj s še tremi italijanskimi muzeji potegoval za sredstva na evropskem razpisu Interreg. Komisija se je sporekla glede dodelitve sredstev in eden najbolje ocenjenih projektov, ki je poleg gradnje nove stavbe Goriškega muzeja vključeval festival rock glasbe v amfiteatru Gradu Kromberk, je padel v vodo. Toda ideja je tlela dalje vse do leta 2012, ko se je v občinskem proračunu našel denar za prvo edicijo Glasb sveta, ki s prvotno zamišljenim rock festivalom ni imela veliko skupnega. Eno glavnih vodil festivala, ki se je v naslednjih letih profiliral v širšem slovenskem prostoru in v Benečiji - Julijski krajini, je po mnenju Vičiča sovpadalo s poslanstvom samega muzeja –  ohranjanje in širjenje nesnovne kulturne dediščine. Vičiču pri oblikovanju programa že več let pomaga Tadej Stolič, predsednik KUD-a Morgan. Pri produkciji od leta 2019 na pobudo KUD-a Morgan, ki je želel festival razširiti onstran slovenskih meja, sodeluje tudi Društvo Controtempo iz Krmina (IT), ki skrbi za polovico festivalskega programa na italijanski strani. Slovenski del programa se odvija na dvorišču, atriju oziroma v dvorani Gradu Kromberk, italijanski del pa na različnih lokacijah (Deželni avditorij Gorica, Gledališče Verdi, Kulturni dom v Gorici, Palača Attems, Vila De Nordis itd.). Program vsako leto vključuje razne tradicionalne in retrofuturistične glasbene prakse z vseh koncev sveta in različne oblike jazza, etna, popa in klasične glasbe. Poleg predstavljanja kvalitetnih svetovnih godb festival stremi tudi zbliževanju obmejnih občinstev in čezmejni izmenjavi kritičnih mnenj. 

Kot je v zborniku Festival Glasbe sveta (Goriški muzej, 2021) zapisal glasbenik Boštjan Gombač, "goriški čezmejni mednarodni festival z glasbami z vseh koncev sveta, s posebnim poudarkom na slovenskih ustvarjalcih, aktivno briše geografske meje in odpira tiste v glavah."

Avtor: Jaša Bužinel

Tagi