Začetki gradnje Nove Gorice, druga plat - nacionalizacije in rušenja
Zgodbe o gradnji Nove Gorice navadno odražajo ponos, pogum, zanos, delavnost in žalost zaradi izgube Gorice v Italiji. Manj pa so poznane zgodbe o nacionalizaciji zemljišč na Solkanskem polju, rušenju kmetij in uničevanju polj in sadovnjakov. Tudi to je del zgodovine novega mesta.
»Da mi moramo skrbeti, da bo tu rasla Nova Gorica, mesto veselega, svobodnega duha, mesto, ki bo vabilo vsa srca od onkraj v svoje vedro območje, lepo, gospodarsko in trgovsko središče, z mogočno moderno arhitekturo, trdnjavo miru, ki naj priča našim zakrknjenim nasprotnikom, da mislimo res na ohranitev miru v svetu, zakaj tisti, kdor namerja vojno, ne more mirno in veselo delati in graditi, ker mu vojna lahko poruši v eni minuti , kar je sezidal v dolgem, težkem naporu.«
(Oton Župančič, 15. december 1947, Stopili sta v krog veselega življenja).
S temi besedami je slovenski pesnik Oton Župančič v slovenski skupščini nagovoril novoizvoljene republiške poslance iz priključene Primorske. Veselje, da je Primorska postala del Jugoslavije, je bilo med prebivalstvom neizmerno. Tudi ideja o gradnji novega mesta, ki naj bi predstavljalo novo kulturno, gospodarsko in politično središče nekdanje Goriške – Gradiške (po letu 1927 Goriške pokrajine), je med ljudmi vzbujala novo povojno upanje. Manj veselja pa je bilo čutiti med avtohtonimi prebivalci oziroma lastniki zemljišč in kmetij, ki so pred gradnjo mesta naseljevali Solkansko polje. Pri razumevanju pomena, ki ga poseduje urbani prostor, moramo razumeti tudi ta osebna občutja, ki se navadno v kolektivnih spominih in naraciji izgubijo.
Nova Gorica je zrasla na območju, kjer so pred določitvijo meje stali železniška postaja, železničarski bloki, ostanki pokopališča, opekarna – Frnaža, kmetije, polja, travniki in sadovnjaki. Bili so bili last domačinov in deloma frančiškanov s Svete Gore.
Raziskovalka Katja Jerman v članku »O neizpostavljenih temah ob nastanku Nove Gorice« (2017) piše, da se je nacionalizacija prostora začela izvajati novembra 1947. »Po Temeljnem zakonu o razglasitvi (Uradni list FLRJ 28/47), ki je začel veljati 1. aprila 1947, so bili lastniki zemljišč, ki so bila določena za razlastitev, upravičeni do denarnega nadomestila. V praksi pa so bila za izvajanje zakona poverjena regionalna sodišča, ki so določala tudi cenilce zemljišč. Zemljišča, ki so bila v postopku nacionalizacije, so bila v veliko primerih neprimerno ocenjena« (2017: 118), zato je bilo tudi manjše plačilo. »V primeru lastnikov kmetijskih površin se je nacionalizacija začela izvajati brez vnaprejšnjih napovedi in brez uradnih dokumentov decembra 1947« (prav tam). Zato se ljudje spominjajo:
»brigadirji so prišli ‘48. leta, kar čez noč so se dobili tle. Kar v zemljišče, brez vprašat, brez nič /…/. Šele potem je prišel iz Postojne sklep, da je zemljišče nacionalizirano. Je pokazal mami ta papir, ki je bil A4, par besed gor, brez podpisa, brez žiga. /…/ ko je pol tisti šel in je dal mami papir, je šel oče v štalo, so mu prišle solze v oči in sem videl prvič očeta objokanega«
(iz filma Mesto na travniku, Medved, Anja in Velušček, Nadja, 2004).
Ključne odločbe o nacionalizaciji so bile izdane šele marca 1956. V dokumentih, ki so jih prijeli lastniki, je bila največkrat zapisana naslednja utemeljitev:
»Zgoraj navedena nepremičnine rabi Oblastni ljudski odbor za gradnjo Gorice, bodočega pravnega, gospodarskega in kulturnega središča Primorske. Za uresničitev načrta za gradnjo Nove Gorice se bodo na razlaščenih nepremičninah gradili razni objekti, tako upravni, stanovanjski in druge za mesto potrebne zgradbe. Realizacija gradbenega načrta narekuje to razlastitev in zato je izdan akt o razlastitvi , utemeljeni po določilih citiranega zakona. Smrt fašizmu – svoboda narodu”
(PANG, OLO Gorica, 1951-1956, Odlok o razlastitvi. Cf. Jerman 2017: 119).
Jerman še navaja, da na odlok ni bila možna pritožba, lastninske pravice so bile takoj odvzete, zemljišče pa se je nato navajalo kot splošno ljudsko premoženje. Za odvzeto premoženje so prebivalci dobili denarna nadomestila, ki so na bančne račune lahko prišla šele deset let po razlastitvi. V primeru, da je bilo zemljišče ocenjeno kot zemljišče nizke kakovosti, je bilo denarno nadomestilo po tej cenitvi nižje. Nekaterim kmetom pa so za odvzeto zemljo poiskali nadomestno zemljišče v bližini mesta (prav tam 119).
Avtor: Jasna Fakin Bajec
Vir:
Jerman, Katja. 2017. O neizpostavljenih temah ob nastanku Nove Gorice. V: Marušič, Branko (ur.), Narodu Gorico novo bomo dali v dar: Ob sedemdesetletnici Nove Gorice. Nova Gorica: Območno združenje Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja, str.117-121.
Medved Anja, Velušček, Nadja. 2004. Mesto na travniku [Videoposnetek] : videoesej o Novi Gorici. Šempas : Zavod Kinoatelje ; Gorica = Gorizia : Kinoatelje.
Vir: [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/6807960 (Ogled: 4. 11. 2024).