Občina Nova Gorica - o nastanku

Kdaj je nastala Mestna občina Nova Gorica? Kako so se spreminjale njene občinske meje? Koliko prebivalcev pa sploh živi v mestu?  

16. septembra 1947, po izdanem ukazu o raztegnitvi veljavnosti ustave, zakonov in drugih pravnih predpisov na ozemlja, ki so bila po mirovni pogodbi priključena Jugoslaviji, so bili tudi v krajih Primorske organizirane volitve v krajevne ljudske odbore. Novi priključeni kraji so dobili svoja nova krajevna vodstva. To je veljalo tudi za krajevni ljudski odbor Solkan (5. 12. 1947). Njegovo področje se je raztezalo tam, kjer je kasneje zrasla Nova Gorica. Solkanski krajevni odbor je tako predstavljal jedro, iz katerega se je v naslednjih letih razvijala novogoriška občina. Solkan je prvim prebivalcem Nove Gorice predstavljal tudi center za razne nakupe, gledališče in druge dejavnosti. 

7. novembra 1949 je prvič uradno omenjeno ime Nova Gorica kot zaselek Krajevnega (mestnega) ljudskega odbora Solkan. Občina Nova Gorica je bila ustanovljena na podlagi zakona o razdelitvah Ljudske republike Slovenije (LRS) na mesta, okraje in občine, ki je veljal od 19. aprila 1952. »Ta datum je pravzaprav rojstni datum Občine Nova Gorica kot mestne občine s posebnimi pravicami« beremo v Zborniku Občina Nova Gorica 1947–1977 (1977: 10). 

Leta 1955 je Nova Gorica s pridružitvijo tolminskega okraja (že leta 1952 mu je bil priključen okraj Idrija) postala središče velikega okraja Gorica in torej pravo regijsko središče. Konec leta 1962 je bil okraj Gorica ukinjen in priključen okraju Koper. V letih 1960 in 1961 so se novogoriški pridružile občine s sedežem v Šempetru pri Gorici in na Dobrovem ter v Kanalu ob Soči. Po ukinitvi okraja Koper se je aprila 1965 konstituirala novoizvoljena Skupščina občine Nova Gorica. Pobuda za družbeni razvoj novogoriške občine in njenega sedeža je slonela na lokalnih dejavnikih. 

Mestna občina Nova Gorica je bila kot ena od enajstih mestnih občin v Sloveniji formalno ustanovljena leta 1994, v okviru nove ureditve lokalne samouprave po osamosvojitvi. S tem občine niso bile zgolj lokalni podaljški državne oblasti, temveč so dobili večjo samostojnost pri odločanju. Hkrati pa se je takrat začelo obdobje, ko se je ozemlje novogoriške občine postopoma manjšalo: najprej z ustanovitvijo občin Brda in Kanal ob Soči (1994), nato še z ustanovitvijo občin Šempeter-Vrtojba (1998), Miren-Kostanjevica (2004) in na zadnje Renče - Vogrsko (2006).

Nova Gorica je kot sedež občine ohranila formalno, deloma pa tudi neformalno pridobljeno vlogo širšega regionalnega središča severne Primorske, vendar v mejah manjšega območja od nekdanjega okraja Gorica, v približnem obsegu slovenskega dela nekdanje habsburške goriške grofije. 

Danes mestna občina sodi v goriško statistično regijo, ki jo sestavlja 12 občin. Ozemlje novogoriške mestne občine meri 279,5 km², na njem živi v 19 krajevnih skupnostih s skoraj 32.000 prebivalcev. Po podatkih iz leta 2024 je v mestu Nova Gorica živelo okoli 13.043 prebivalcev. V Mestni občini Nova Gorica pa je 31.956 prebivalcev.  

Mesto sestavljajo naslednji predeli in zaselki: Ledine (Cankarjevo naselje), Grčna, Barje, Ošljek, Ščedne, manjši (zahodni) del Kromberka (Pri Hrastu), del hriba Kostanjevica s frančiškanskim samostanom, severozahodni del/pobočje Panovca ter obmejno območje z železniško postajo in industrijsko cono za zahodu.

 

Avtor: Jasna Fakin Bajec

Kraj: Nova Gorica

Vir:

• Občina Nova Gorica 1947-1977. Nova Gorica: GP Soča. 
• Marušič, Branko. 2020. O Novi Gorici in o okoliščinah njenega nastajanja, Izvestje 17, str. 3-16.

 

Tagi

• #gradnja mesta