Skoči na vsebino
Ab initio Nova mesta
Gumb išči A-Ž

Motoristične dirke v Novi Gorici

Motoristične dirke so v mesto privabile voznike iz 22 držav, ogledalo pa se jih je od 10 do 20 tisoč obiskovalcev. 

»So rohneli motorji po Gorici … Najbolj od vsega moto cirkusa se spomnim pravokotnih bal sena, ki so jih organizatorji postavili na ovinkih kot zaščito ...«
(Spletni vir 1)                                      

Avto-moto društvo Gorica (AMD Gorica) je prve motoristične dirke v Novi Gorici organiziralo 24. septembra 1950 (Lipičar 2017: 10). Začetek je bil na Magistrali (današnji Kidričevi ulici). Motorji so nato zapeljali proti ruskim blokom in še pred njimi – čez sedanjo avtobusno postajo –  zavili desno po makadamu, na Erjavčevo ulico. Pri železniških blokih so zavili desno na Prvomajsko cesto, nato mimo žage v Solkan na Cesto IX. korpusa in pri hotelu Sabotin še desno na Vojkovo cesto. Nato so krog zaključili na Magistrali. 

Prvo motoristična dirka za »Nagrado Nove Gorice« je društvo AMD organiziralo leta 1958. Takrat so za 600 metrov tudi skrajšali progo. Dirke so bile do leta 1964, od naslednjega leta pa do leta 1971 so tekmovali na novi, 3000 metrov dolgi progi (Lipičar 2017: 10). 

»Moto dirke so bile pomemben dogodek za Novo Gorico. Ljudje so hodili na te dirke tudi v kravatah, svečano oblečeni. Imeli smo tudi domače dirkače, najbolj se spomnim Lerčija iz Solkana. Sodelovali so tudi Italijani, poleg domačih motorjev so se začeli pojavljati tudi Honde. Hitrosti so naraščale. Ko se je v Škofji Loki zgodila smrtna nesreča, so dirke tudi v Novi Gorici ukinili. Dirke so imele poseben vonj, po gorivu. Start je bil nekje med občino in Perlo, tu je bilo največ ljudi, največje hitrosti so bile od Erjavčeve do Grčne. Med tekmovalci je bila tudi ženska, Lerčijeva hčerka.«
Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/gorazd-humar/

Dirke so bile najprej na nivoju republiškega prvenstva, proti koncu pa so imele že široko mednarodno udeležbo. Po zbranih podatkih so se jih leta 1970 udeležili tekmovalci iz kar 20 različnih držav (Mejak 2014: 3). Tekmovalci so prišli iz Avstralije in Nove Zelandije, ZDA, Kanade in Južne Amerike. Leta 1971 so prišli iz 22 držav (Lipičar 2017: 10). Postale so največji športni dogodek na Goriškem ter predstavljale pomembno športno atrakcijo za Novogoričane in prebivalce iz sosednje Italije. Udeležba je bila odvisna od vremena, navadno je prišlo od 10 do 20.000 obiskovalcev. Ukinili so jih zaradi varnosti tekmovalcev in gledalcev, saj so se dogajale tudi hude nesreče, ter težkih gospodarskih razmer v občini. Leta 1972 se je v Škofji Loki tudi pripetila nesreča s smrtnim izidom, kar je prispevalo k odločitvi za ukinitev zaradi varnosti. Ob velikih infrastrukturnih projektih, kot sta bila bolnišnica in vodovod, pa občina ni zmogla zagotoviti gradnje posebnega dirkališča. 

Starejši krajan, ki je nekoč živel v ruskem bloku št. 11, se je spominjal:
Je bilo malo ljudi v Gorici, ma so bile prireditve. Organizirali so go-kart.  Potem so bile tudi motoristične dirke. /…/ To je bilo toliko naroda v Gorici. Prav končalo pa se je leta 1972, ko so bili v Škofji Loki 3 mrtvi. Takrat je bilo prav konec. /…/ Ljudje se niso pritoževali nad hrupom, so komaj čakali [na dogodek].
(Etnografska delavnica ob ruskih blokih, julij 2023). 

Po besedah takratnega predsednika občine in organizacijskega komiteja dirke Rudija Šimaca »je bilo AMD Gorica vrhunsko usposobljeno za organizacijo dirk, ki so presegale lokalne in republiške okvirje ter tudi finančne zmožnosti goriškega gospodarstva«
(Mejak 2014: 4). 

V 13 goriških dirkah so vozili v kategorijah do 50 ccm, 125 ccm, 175 ccm, 250 ccm, 500 ccm in prikolice. Od leta 1964 do 1966 so vozili tudi avtomobili do 850 ccm. 

Glavni pobudnik za organizacijo dirk je bil Bojan Ožbolt, ki je bil tudi predsednik društva in organizator dirk. Pomembno vlogo pri organizaciji pa je tudi imel pokojni Savo Mikuž. 

Kasneje so se še odvile dirke v kartingu in motokrosu ter rallyjih. 

Dirke so predstavljale tudi možnost za turistični obisk, zato je brošura, ki je izšla ob dirkah,  obiskovalce informirala o pravilih tekmovanja in turističnih znamenitostih. Leta 1961 je bila poudarjena ugodna lega in podnebje ter naravne lepote na stiku Soške in Vipavske doline ter Krasa. Omenjen je bil zanimiv sprehod po gradbišču novo nastajajočega naselja. Od turističnih znamenitosti so avtorji priporočali: prirodni park na Pristavi z gozdom Panovec; knjižnico na Kostanjevici z več kot 15.000 knjigami, med njimi tudi prvo slovensko Bohoričevo slovnico; grobnico ubežnega francoskega kralja, zadnjega Bourbona, prav tako na Kostanjevici; Goriški muzej na kromberškem gradu, do katerega se lahko odpravijo ljudje po Vodovodni poti; kopališče s sodobnim bazenom in Solkan s spomenikom padlim borcem, delo kiparja Borisa Kalina ter železniški most s 84 metrskim lokom nad Sočo. Na koncu se omenja še možnosti planinarjenja po okoliških hribih in Trnovski planoti (Mejak 2014: 8-9).

 

 

Avtor: Jasna Fakin Bajec

Vir:


Prispevaj

Tagi