Zgodbe
Odločitev o izgradnji novega mesta je bila hkrati tudi ideološki projekt izgradnje nove socialistične družbe, zato so začetek gradnje opravile mladinske delovne brigade iz celotne Jugoslavije. Prve brigade so prišle v mesto 3. decembra 1947, zadnje pa odšle novembra 1948. Skupaj je na gradbišču nastajajočega mesta sodelovalo 25 brigad s skupaj skoraj 5.200 mladimi.
A brigadirji dejansko niso sami gradili, temveč so opravljali pripravljalna dela. Gradili so osrednjo Magistralo, v raven kanal so uredili bližnji potok Koren, ki je večkrat poplavljal, meandriral in menjaval svojo strugo, prav tako pa so pomagali graditi tudi nujno cestno povezavo preko hriba Rafut na jug do Šempetra, saj je meja presekala vse ostale bližnje cestne povezave. Ko je bil pripravljen teren, je gradnjo samih stavb in večino dela prevzelo Splošno gradbeno podjetje Primorje. Leta 2008 so brigadirjem v zahvalo postavili spomenik, delo kiparja Zmaga Posege (1959–2009).
Ideološka funkcija, ki so jo imele mladinske delovne brigade pri izgradnji nove socialistične družbe, je danes primerljiva s programom študentske izmenjave Erasmus, ki prispeva k oblikovanju skupne evropske identitete. Obe pobudi sta usmerjeni v medsebojno spoznavanje ljudi iz različnih okolij in v spoznanje, da je sobivanje možno. Če so takrat mladinske brigade fizično gradile novo družbo, je danes temelj uspeha predvsem znanje.
Avtor: Blaž Kosovel
Tagi
Zgodbe
Opis
Spomini brigadirja
Mladinske brigade, na katerih je sodelovalo okrog pet tisoč mladink in mladincev, niso bile prav nobeno počitnikovanje, kot bi si lahko »druženje mladine« interpretirali iz številnih ohranjenih fotografij nasmejanih mladenk in mladeničev . Kot se spominja Oskar Jogan, je veljala stroga, tako rekoč vojaška disciplina. »Joj, disciplina je bila huda. Predvsem zato, ker smo bili vsi mladi. Končali smo šole, osnovne ali srednje. Seveda smo bili po prostorih ločeni, ženske in moški. Ravno tako so bile ločene umivalnice. In seveda, držati smo se morali urnika, držati smo se morali tudi vrstnega reda, kjerkoli je bilo treba kaj počakati. V bistvu je bilo to res zelo podobno tistemu, kar smo doživljali v vojski.« Tudi tipičen dan je sledil dnevu: vstajanje ob šestih, urejanje postelje, kot pri vojakih, telovadba, zbor za zajtrk, delo, »… kosilo je bilo pospremljeno s pesmijo, v brigadi je bila tudi frizerska šola.« Vsaka brigada je imela svoje naloge. Kljub disciplini so se mladi spoznavali. »Najprej so se družili samo med sabo [tisti iz iste brigade op.a.], videti je bilo skupinice, ki so se držale bolj skupaj. Kasneje tega niti nismo več opazili, ker smo vsi nekako videli, da ‘jugoslovanščina’ gre vsem,« se navezovanja stikov spominja brigadir Jogan.
Avtor: Brigadir mariborske brigade Karel Destovnik Kajuh, Primorec Oskar Jogan
Vir: Petra Kolenc: Pesem graditeljev Nove Gorice ali kako je socialistični realizem dosegel Solkansko polje, Razpotja Nove Gorice, št. 29, zima 2017 (https://razpotja.si/razpotja_article/pesem-graditeljev-nove-gorice)
